Instagram, Facebook in Maps kot info točka

Pred kratkim sem iskal, kam bi šel popoldne nekaj pojest. Nič posebnega. Zanima me, kateri lokalni gostinci so odprti, kaj ponujajo in kakšne so cene. Težava je v osnovi ta, da ponudba ni na voljo ves teden, ampak je pri vsakem ponudniku drugačna, prav tako pa različni ponudniki hrano ponujajo ob različnih dnevih v tednu. 

 

Zato sem želel preprosto preveriti, kdo danes ponuja hrano in kaj lahko pri njem jem. Telefon v roke, Google, spletne strani, Facebook, Instagram in gremo.

1/6 Vse, samo to kar rabiš ne

Objavljeno je vse, samo to kar sem poteboval ne. Pri nekaterih gostincih sem našel Facebook ali Instagram profil, fotografije hrane, dogodkov in ambienta, nisem pa našel odgovora na zelo preprosto vprašanje: kaj lahko danes pri vas jem?

Še večji problem je, ko ponudbo sicer najdeš, ampak ne veš, ali je aktualna. Fotografija jedilnega lista med objavami izpred nekaj mesecev mi ne pomaga kaj dosti. Enako velja za Google Business profil, kjer so sicer navedeni lokacija, telefonska številka in delovni čas, ni pa mogoče hitro priti do aktualne ponudbe hrane.

In da ne bo videti, kot da je to samo črnomaljski problem – tudi na drugi strani Gorjancev ni nič bolje. Ko sem pogledal ponudbo gostincev drugje po Sloveniji, sem hitro ugotovil, da je iskanje aktualnega jedilnika, ponudbe, cen in informacij o tem, kdaj je hrana sploh na voljo, marsikje podobna mala raziskovalna naloga.

Pogosto opažam, da se ponudniki preveč ukvarjajo s tem, kako bi bili v objavah smešni, namesto da bi se ukvarjali s tem, ali sploh komuniciramo ponudbo, lokacijo in delovni čas. To so osnovne stvari, ki marsikje izvisijo. Lahko imamo še tako zabaven Reel, dobro fotografijo ali domiselno objavo, ampak če potencialna stranka ne more hitro ugotoviti, kaj ponujamo, kje smo in kdaj smo odprti, smo verjetno zgrešili bistvo.

In tukaj pridemo do zanimivega marketinškega problema.

Jaz v tistem trenutku nisem potencialna stranka, ki jo je treba z oglasom prepričevati, da bi šla nekaj pojest. Odločitev je že sprejeta. Lačen sem, iščem gostinca in pripravljen sem zapraviti denar. Gostinec mora samo poskrbeti, da najdem njegovo ponudbo.

2/6  Ponudba mora biti tam, kjer ga ljudje iščejo

Instagram in Facebook sta lahko odlični orodji za predstavitev hrane, ambienta in dogajanja, pa tudi same ponudbe. Problem nastane, če so informacije razpršene, skrite med starimi objavami ali jih sploh ni. 

Izpostavi in pripni na vrh

Na Instagramu lahko gostinec jedilnik zelo preprosto objavi kot carousel oziroma drsni izbor fotografij in objavo pripne (pin) na vrh profila. Lahko ga shrani tudi med Highlights oziroma izpostavljene zgodbe, kjer je obiskovalcu ves čas na voljo. Podobno lahko ponudbo izpostavimo tudi na Facebooku.

Osveži Maps profil

Tudi Google Business Profile ni namenjen samo lokaciji, telefonski številki in delovnemu času. Profil lahko vsebuje povezavo do jedilnika, fotografije hrane in jedilnega lista ter druge informacije, ki človeku pomagajo pri odločitvi.

Spletna stran je še ena možnost. Gostinec lahko na njej objavi celoten jedilnik in poskrbi, da do njega vodijo tudi povezave z drugih kanalov. Pri nekaterih sem namreč opazil, da spletno stran in na njej objavljen jedilnik sicer imajo, vendar povezave do spletne strani na svojih profilih nimajo objavljene. Ponudba torej obstaja, vendar mora uporabnik do nje priti sam, namesto da bi mu pot čim bolj olajšali.

Težava torej ni v pomanjkanju možnosti. Ravno nasprotno. Možnosti imamo ogromno. Težava je, če človek, ki gostinca aktivno išče, na nobenem od teh mest ne najde aktualne ponudbe.

3/6 Kaj želim vedeti?

Ko iščem, kam bi šel popoldne nekaj pojest, me v resnici zanima zelo malo stvari. Kje ste? Kdaj ste odprti? Kaj lahko jem? Koliko stane? Ali ponudba, ki jo gledam, še vedno velja? Če je odgovor na ta vprašanja hitro dostopen, je velik del naloge opravljen.

 

Redni pregledi profila

Ko planiramo objave, se je pametno vprašati, ali naš profil ta trenutek vsebuje vse, kar potencialna stranka potrebuje, da izve bistvo našega posla: kje smo, kakšen je naš obratovalni čas in kakšna je naša ponudba. To bi morale biti prve tri pripete objave na profilu, da so ključne informacije takoj dostopne. In seveda – to preverimo večkrat letno oziroma vsakič, ko se zgodi sprememba.

Ni nujno, da gostinec zaradi tega razvija aplikacijo ali postavlja novo spletno stran. Dovolj je lahko že dobro urejen Google Business Profile in Instagram profil, na katerem je med izpostavljenimi zgodbami jasno označen »Jedilnik«.

Pomembna pa je še ena stvar – aktualnost. Če gledam fotografijo jedilnika, objavljeno pred dvema letoma, ne vem, ali jed še vedno ponujate in ali cena še vedno velja. Če je jedilnik aktualen, naj bo to tudi jasno razvidno.

4/6 Kako je to lahko urejeno?

Dober slovenski primer je Restavracija CUBO v Ljubljani. Na njihovi spletni strani obiskovalca čaka celoten jedilni list, razdeljen na kategorije, pri jedeh pa so neposredno navedene tudi cene. Na isti strani so jasno vidni naslov, telefonska številka in delovni čas.

Podobno ima The Restaurant Ljubljana jedilni list objavljen neposredno na spletni strani. Ponudba je razdeljena na hladne in tople predjedi, testenine in rižote, glavne jedi, ponudbo z žerjavice, solate in sladice. Pri posameznih jedeh so navedene cene, zato obiskovalec še pred prihodom precej natančno ve, kaj lahko pričakuje.

Zanimiv primer je tudi Gostilna Weiss, kjer so naredili jasno ločitev za večerno oziroma à la carte ponudbo. Na spletni strani je neposredno navedeno, kdaj je à la carte meni na voljo, pod tem pa sledi ponudba jedi s cenami.

Nobena od teh rešitev tehnološko ni nič posebnega. In ravno to je bistvo. Gostinec ne potrebuje nujno nove spletne strani, posebne aplikacije ali zapletenega sistema. Potrebuje predvsem urejene in aktualne informacije na kanalih, ki jih njegovi gostje že uporabljajo.

5/6 Ne skrivajte ponudbe pred človekom, ki vas že išče

V marketingu veliko časa in denarja porabimo za to, da bi ljudje izvedeli za naše podjetje. Objavljamo na družbenih omrežjih, snemamo videe, fotografiramo hrano in plačujemo oglase.

Potem pa pride človek, ki nas dejansko išče in želi pri nas zapraviti denar, pa ne najde ponudbe. Pri lokalnem gostincu je lahko dobro urejen digitalni nastop zelo preprost. Google Business Profile naj mi pove, kje ste, kdaj ste odprti in me usmeri do ponudbe. Instagram in Facebook naj mi pokažeta hrano, ambient in dogajanje, jedilnik pa naj bo pripet, objavljen kot carousel ali shranjen med izpostavljenimi zgodbami. Spletna stran pa je lahko osrednje mesto (ne pa edino), kjer najdem celotno ponudbo.

6/6 Zaključek iz Principa

Ni bistveno, katero od teh možnosti izberete. Bistveno je, da človek, ki vas že išče, hitro najde odgovor na vprašanje: Kaj lahko danes pri vas jem? Če moram zaradi tega poklicati po telefonu, smo leta 2026 nekje zgrešili.

Kdo in kaj obiskuje vašo spletno stran

Princip 1/7 – Google analika je del zgodbe

Ko lastnik spletne strani odpre Google Analytics, običajno najprej pogleda eno številko – koliko ljudi je obiskalo njegovo spletno stran. To je že vrsto let eden najpomembnejših kazalnikov uspešnosti spletne strani. Več obiskovalcev pogosto pomeni več priložnosti za povpraševanja, prodajo ali predstavitev podjetja.

 

Princip 2/7 Google Analytics ne vidi vsega

 Toda internet se spreminja. Vedno več ljudi namreč do informacij ne prihaja več tako, da odprejo Google, kliknejo povezavo in obiščejo spletno stran. Namesto tega vprašanje postavijo orodjem umetne inteligence, kot so ChatGPT, Claude, Perplexity in podobni pomočniki. Na prvi pogled se zdi, da se ni zgodilo nič posebnega. Uporabnik je prejel odgovor. V ozadju pa se dogaja nekaj zanimivega.

Da lahko umetna inteligenca pripravi kakovosten odgovor, pogosto najprej pregleda vsebine na različnih spletnih straneh. To pomeni, da je vaša spletna stran morda sodelovala pri pripravi odgovora, čeprav je uporabnik nikoli ni obiskal.

 

Princip – 3/7  Vašo spletno stran ne obiskujejo samo ljudje

In prav tukaj se začne spreminjati pogled na spletno analitiko. Ni več pomembno le, koliko ljudi pride na spletno stran. Dolga leta smo uspešnost spletnih strani ocenjevali predvsem po številu obiskovalcev oseb.Danes pa se odpira novo vprašanje. Kolikokrat je vašo spletno stran obiskala umetna inteligenca?

To niso obiski ljudi, temveč posebni programi – AI crawlerji –, ki pregledujejo spletne vsebine in jih uporabljajo pri pripravi odgovorov uporabnikom. Za večino podjetij je to še vedno precej neznan pojem, vendar bo njegova vloga v prihodnjih letih skoraj zagotovo rasla.

 

Princip 4/7  – Orodja umetne inteligence namesto Googla iskanja

Če vse več uporabnikov išče informacije s pomočjo umetne inteligence, potem postaja pomembno tudi, ali AI sistemi poznajo in uporabljajo vsebine z vaše spletne strani.

Zakaj tega v Google Analytics ne vidimo? Google Analytics je odlično orodje za spremljanje obiskovalcev. Pove nam, koliko ljudi je obiskalo spletno stran, od kod prihajajo, koliko časa so ostali in katere vsebine jih zanimajo. Ne pokaže pa celotne slike.

Obiski sistemov umetne inteligence se v takšni analitiki praviloma ne prikažejo. Ti sistemi delujejo drugače kot običajni obiskovalci, zato njihovih obiskov Google Analytics večinoma ne beleži. To pa ne pomeni, da jih ni. Pomeni le, da jih iščemo na napačnem mestu. Nova metrika prihodnosti?

 

Princip 5/7 – Umetna inteligenca uporablja vašo vsebino

Kolikokrat je mojo vsebino uporabila umetna inteligenca? Na to vprašanje danes še nimamo enostavnega odgovora. Vemo pa, da sistemi umetne inteligence vse pogosteje pregledujejo spletne strani, da lahko uporabnikom ponudijo kakovostne odgovore. Zato bo razumevanje njihove aktivnosti verjetno postajalo vse pomembnejši del spremljanja spletne prisotnosti.

 

Princip 6/7 – Google Analytics ne vidi AI.

Google Analytics ni bil zasnovan za obdobje, v katerem umetna inteligenca postaja posrednik med uporabnikom in spletno stranjo.

To ne pomeni, da je Google Analytics zastarel. Nikakor ne. Če želite spremljati uspešnost oglaševanja, prodajo, povpraševanja ali vedenje obiskovalcev, je Google Analytics še vedno eno najpomembnejših orodij. 

Vendar pa ni več edino. Ob njem postaja smiselno pogledati tudi podatke, ki pokažejo, kako pogosto vašo spletno stran obiskujejo različni sistemi umetne inteligence. Ne zato, ker bi to že danes neposredno prinašalo več prodaje, temveč zato, ker nam takšni podatki razkrivajo, kako se spreminja način iskanja informacij na spletu. In če nam v Google Analitiki pada število obiskov na strani, še ne pomeni, da stran ni odigrala svoje vloge pri podajanju relevantne vsebine. 

Slika: Primer zaslona orodja cPanel AWStats, kjer je prikazan segment, namenjen izključno različnim »strojnim« obiskom. Tako kot nam Google Analytics ponuja podatke o obiskih ljudi, so tukaj zabeleženi vsi obiski crawlerjev.

 

Princip 7/7 – Vaša spletna stran ni namenjena samo ljudem

Ključna sprememba prav ta, da spletne strani niso več namenjene samo ljudem. Vedno pogosteje jih berejo tudi sistemi umetne inteligence, ki nato informacije posredujejo naprej svojim uporabnikom. Zato bo v prihodnje verjetno manj pomembno vprašanje, ali imamo več obiskovalcev kot lani, in bolj pomembno vprašanje, na kakšen način ljudje sploh prihajajo do naših vsebin. To je sprememba, o kateri se danes še razmeroma malo govori.

 

Zaključek iz Principa

Ideja tega zapisa je bila torej ta, da poleg Google Analytics uporabljate še druga orodja, ki vam bodo dala uvid v svet orodij umetne inteligence. Tudi ta obiskujejo vašo spletno stran in jih je nujno potrebno upoštevati pri vrednotenju uspešnosti vaše strani. Katera orodja točno, pa bo vedel vaš najbližji strokovnjak za digitalni marketing.

 

Viri:
https://www.lightsite.ai/blog/gptbot-vs-google-analytics-how-to-track-ai-crawlers

https://support.google.com/analytics/answer/9888366?hl=en-EN

KAJ JE FOMO IN ZAKAJ JE POMEBEN

FOMO v digitalnem marketingu: kako občutek zamujene priložnosti vpliva na vaše odločitve (in prodajo)

FOMO (ang. Fear of Missing Out) ali strah pred zamujenimi priložnostmi je danes eden ključnih psiholoških sprožilcev v digitalnem okolju. Gre za občutek, da bomo nekaj pomembnega zamudili – dobro ponudbo, omejeno akcijo ali priložnost, ki je na voljo le kratek čas. Na spletnih straneh in v digitalnem marketingu ima FOMO pomembno vlogo, saj neposredno vpliva na vedenje uporabnikov in njihove odločitve.

 

Kaj je FOMO in zakaj deluje?

FOMO temelji na osnovni človeški psihologiji. Ljudje ne želimo zamuditi priložnosti, še posebej, če imamo občutek, da jo bodo izkoristili drugi. Ta občutek se še okrepi v digitalnem okolju, kjer smo nenehno izpostavljeni informacijam o akcijah, popustih in omejenih ponudbah.

Na spletnih straneh se FOMO pogosto uporablja z elementi, kot so:

• časovno omejene ponudbe (npr. “samo danes”),
• omejena zaloga (“na voljo še 3 kosi”),
• prikaz aktivnosti drugih uporabnikov (“ravno kupljeno”),
• ekskluzivne ponudbe za omejeno skupino uporabnikov.

Takšni elementi ustvarjajo občutek nujnosti in spodbujajo hitrejše odločitve.

 

FOMO kot prodajni in SEO element

FOMO ni samo prodajni trik – je tudi pomemben del optimizacije spletne strani (SEO). Zakaj?

Ker:

• povečuje čas zadrževanja uporabnika na strani,
• zmanjšuje stopnjo odboja (bounce rate),
• povečuje konverzije,
• spodbuja večjo interakcijo z vsebino.

Iskalniki, kot je Google, upoštevajo vedenje uporabnikov kot enega izmed signalov kakovosti spletne strani. Če uporabniki ostanejo dlje in pogosteje opravijo akcijo (nakup, povpraševanje), to pozitivno vpliva na uvrstitev strani v rezultatih iskanja.

 

Primeri uporabe FOMO na spletni strani

Na dobro optimizirani spletni strani lahko FOMO uporabite premišljeno in učinkovito:

• Akcijske pasice: “Ponudba velja do nedelje”
• Števci časa: odštevanje do konca akcije
• Omejena zaloga: prikaz realnega stanja izdelkov
• Social proof: prikaz zadnjih nakupov ali ocen
• Ekskluzivnost: dostop do posebnih ponudb samo za prijavljene uporabnike

Ključno je, da so ti elementi resnični in verodostojni – uporabniki hitro prepoznajo manipulacijo.

 

Napake pri uporabi FOMO

Čeprav je FOMO izjemno učinkovit, lahko nepravilna uporaba povzroči ravno nasproten učinek:

• lažno prikazovanje omejene zaloge,
• nenehne “zadnje priložnosti”, ki se nikoli ne končajo,
• pretirana agresivnost (preveč popup oken),
• zavajajoče informacije.

 

Tak pristop zmanjšuje zaupanje in dolgoročno škoduje blagovni znamki.

Kako FOMO vključiti v strategijo spletne strani?

 

Za učinkovito uporabo FOMO na spletni strani je pomembno:

• da ga vključite kot del širše marketinške strategije,
• da ga kombinirate z jasno in kakovostno vsebino,
• da uporabniku ponudite resnično vrednost,
• da ohranite transparentnost in kredibilnost.

FOMO naj ne bo sam sebi namen, ampak podpora odločitvi uporabnika.

FOMO je močno orodje, ki lahko bistveno poveča učinkovitost spletne strani. Ko je uporabljen premišljeno in iskreno, pomaga uporabniku sprejeti odločitev hitreje in z več zaupanja.

Na spletni strani Princip verjamemo, da uspešna spletna rešitev ni le vizualno dovršena, temveč tudi strateško zasnovana. FOMO je le eden izmed elementov, ki – ob pravilni uporabi – prispeva k boljšim rezultatom in večji uspešnosti vaše spletne prisotnosti.

IZDELAVA SPLETNE STRANI Z AI

Veliko je govora o tem, da lahko danes spletno stran naredimo skoraj v celoti z umetno inteligenco. A kje je meja med obljubami in realnostjo? V zapisu preverjam, do katere mere AI dejansko pomaga pri izdelavi spletnih strani – in kje se stvari še vedno ustavijo.

Tukaj pa je video, kjer je Steve testiral različna orodja, ki naj bi delovala kot izključno AI kreiranje spletnih strani. Pa se, kot boste videli v samem zapisu, izkaže, da vseeno ni tako, kot pravi marketing.

Proces oblikovanja predstavitvene brošure na ključ

 

Proces izdelave kataloga ali brošure zajema:

1. zasnovo vsebinskega okvirja skupaj z naročnikom,
2. zasnovo besedila za katalog ali brošuro,
3. pripravo (fotografiranje) in izbor slikovnega gradiva,
4. oblikovanje kataloga ter pripravo za tisk,
5. organizacijo izvedbe tiska kataloga.

 

Zasnova besedila za katalog ali brošuro

Pri sami zasnovi opisov izdelkov za uporabo v katalogu ali brošuri nam lahko veliko pomaga tudi umetna inteligenca (AI). A v vsakem primeru je za avtentično oziroma unikatno in vsebinsko ustrezno besedilo potrebno, da ga pregledamo in ustrezno dopolnimo. Najprej si zastavimo vprašanja, na katera želim v katalogu odgovorit in ki bi jih lahko imeli naši kupci. Nato pripravim osnutek vsebine katero skupaj z naročnikom dopolnimo s konkretnimi podatki. (grafi, številke, datumi, ostala dejstva)

 

Vsebinska zasnova kataloga ali brošure

Skupaj z naročnikom pripravimo vsebinsko shemo kataloga ali brošure pred začetkom oblikovanja. Vsebinski okvir nam pomaga razumeti, kateri so sestavni deli kataloga, ki jih potrebujemo – slikovno gradivo (fotografije, 3D-renderji, grafi, sheme), besedila in opisi ter prevodi ali lektura.

 

Priprava slikovnega gradiva (fotografije, ilustracije, grafi, sheme)

Priprava slikovne vsebine za oblikovanje kataloga je običajno točka, kjer se stvari zataknejo. V tem primeru sem za naročnika izvedel tudi fotografiranje izdelkov ter končno obdelavo slikovnega gradiva. Ker z dotičnim naročnikom sodelujemo že slabo desetletje, smo lahko uporabili določene fotografije iz arhiva prejšnjih katalogov in njihove spletne strani.

Proces oblikovanja kataloga na ključ

 

Proces izdelave kataloga ali brošure zajema:

1. zasnovo vsebinskega okvirja skupaj z naročnikom,
2. zasnovo besedila za katalog ali brošuro,
3. pripravo in izbor slikovnega gradiva,
4. oblikovanje kataloga ter pripravo za tisk,
5. organizacijo izvedbe tiska kataloga.

 

Zasnova besedila za katalog ali brošuro

Pri sami zasnovi opisov izdelkov za uporabo v katalogu ali brošuri nam lahko veliko pomaga tudi umetna inteligenca (AI). A v vsakem primeru je za avtentično oziroma unikatno in vsebinsko ustrezno besedilo potrebno, da ga pregledamo in ustrezno dopolnimo.

 

Vsebinska zasnova kataloga ali brošure

Skupaj z naročnikom pripravimo vsebinsko shemo kataloga ali brošure pred začetkom oblikovanja. Vsebinski okvir nam pomaga razumeti, kateri so sestavni deli kataloga, ki jih potrebujemo – slikovno gradivo (fotografije, 3D-renderji, grafi, sheme), besedila in opisi ter prevodi ali lektura.

 

Priprava slikovnega gradiva (fotografije, ilustracije, grafi, sheme)

Priprava slikovne vsebine za oblikovanje kataloga je običajno točka, kjer se stvari zataknejo. Znotraj naročnikovega podjetja je potrebna organizacija slikovnega gradiva in priprava besedil. Če slikovno gradivo že obstaja, ga je lahko veliko, zato je izziv ustrezen izbor. Če slikovnega gradiva ni, pa je izziv organizacija fotografiranja izdelkov ter priprava seznama potrebnega slikovnega gradiva.

VARNA UPORABA FACEBOOK IN INSTAGRAM PROFILA