Uporaba AI in Akt o umetni inteligenci

Instagram, Facebook in Maps kot info točka

Pred kratkim sem iskal, kam bi šel popoldne nekaj pojest. Nič posebnega. Zanima me, kateri lokalni gostinci so odprti, kaj ponujajo in kakšne so cene. Težava je v osnovi ta, da ponudba ni na voljo ves teden, ampak je pri vsakem ponudniku drugačna, prav tako pa različni ponudniki hrano ponujajo ob različnih dnevih v tednu. 

 

Zato sem želel preprosto preveriti, kdo danes ponuja hrano in kaj lahko pri njem jem. Telefon v roke, Google, spletne strani, Facebook, Instagram in gremo.

1/6 Vse, samo to kar rabiš ne

Objavljeno je vse, samo to kar sem poteboval ne. Pri nekaterih gostincih sem našel Facebook ali Instagram profil, fotografije hrane, dogodkov in ambienta, nisem pa našel odgovora na zelo preprosto vprašanje: kaj lahko danes pri vas jem?

Še večji problem je, ko ponudbo sicer najdeš, ampak ne veš, ali je aktualna. Fotografija jedilnega lista med objavami izpred nekaj mesecev mi ne pomaga kaj dosti. Enako velja za Google Business profil, kjer so sicer navedeni lokacija, telefonska številka in delovni čas, ni pa mogoče hitro priti do aktualne ponudbe hrane.

In da ne bo videti, kot da je to samo črnomaljski problem – tudi na drugi strani Gorjancev ni nič bolje. Ko sem pogledal ponudbo gostincev drugje po Sloveniji, sem hitro ugotovil, da je iskanje aktualnega jedilnika, ponudbe, cen in informacij o tem, kdaj je hrana sploh na voljo, marsikje podobna mala raziskovalna naloga.

Pogosto opažam, da se ponudniki preveč ukvarjajo s tem, kako bi bili v objavah smešni, namesto da bi se ukvarjali s tem, ali sploh komuniciramo ponudbo, lokacijo in delovni čas. To so osnovne stvari, ki marsikje izvisijo. Lahko imamo še tako zabaven Reel, dobro fotografijo ali domiselno objavo, ampak če potencialna stranka ne more hitro ugotoviti, kaj ponujamo, kje smo in kdaj smo odprti, smo verjetno zgrešili bistvo.

In tukaj pridemo do zanimivega marketinškega problema.

Jaz v tistem trenutku nisem potencialna stranka, ki jo je treba z oglasom prepričevati, da bi šla nekaj pojest. Odločitev je že sprejeta. Lačen sem, iščem gostinca in pripravljen sem zapraviti denar. Gostinec mora samo poskrbeti, da najdem njegovo ponudbo.

2/6  Ponudba mora biti tam, kjer ga ljudje iščejo

Instagram in Facebook sta lahko odlični orodji za predstavitev hrane, ambienta in dogajanja, pa tudi same ponudbe. Problem nastane, če so informacije razpršene, skrite med starimi objavami ali jih sploh ni. 

Izpostavi in pripni na vrh

Na Instagramu lahko gostinec jedilnik zelo preprosto objavi kot carousel oziroma drsni izbor fotografij in objavo pripne (pin) na vrh profila. Lahko ga shrani tudi med Highlights oziroma izpostavljene zgodbe, kjer je obiskovalcu ves čas na voljo. Podobno lahko ponudbo izpostavimo tudi na Facebooku.

Osveži Maps profil

Tudi Google Business Profile ni namenjen samo lokaciji, telefonski številki in delovnemu času. Profil lahko vsebuje povezavo do jedilnika, fotografije hrane in jedilnega lista ter druge informacije, ki človeku pomagajo pri odločitvi.

Spletna stran je še ena možnost. Gostinec lahko na njej objavi celoten jedilnik in poskrbi, da do njega vodijo tudi povezave z drugih kanalov. Pri nekaterih sem namreč opazil, da spletno stran in na njej objavljen jedilnik sicer imajo, vendar povezave do spletne strani na svojih profilih nimajo objavljene. Ponudba torej obstaja, vendar mora uporabnik do nje priti sam, namesto da bi mu pot čim bolj olajšali.

Težava torej ni v pomanjkanju možnosti. Ravno nasprotno. Možnosti imamo ogromno. Težava je, če človek, ki gostinca aktivno išče, na nobenem od teh mest ne najde aktualne ponudbe.

3/6 Kaj želim vedeti?

Ko iščem, kam bi šel popoldne nekaj pojest, me v resnici zanima zelo malo stvari. Kje ste? Kdaj ste odprti? Kaj lahko jem? Koliko stane? Ali ponudba, ki jo gledam, še vedno velja? Če je odgovor na ta vprašanja hitro dostopen, je velik del naloge opravljen.

 

Redni pregledi profila

Ko planiramo objave, se je pametno vprašati, ali naš profil ta trenutek vsebuje vse, kar potencialna stranka potrebuje, da izve bistvo našega posla: kje smo, kakšen je naš obratovalni čas in kakšna je naša ponudba. To bi morale biti prve tri pripete objave na profilu, da so ključne informacije takoj dostopne. In seveda – to preverimo večkrat letno oziroma vsakič, ko se zgodi sprememba.

Ni nujno, da gostinec zaradi tega razvija aplikacijo ali postavlja novo spletno stran. Dovolj je lahko že dobro urejen Google Business Profile in Instagram profil, na katerem je med izpostavljenimi zgodbami jasno označen »Jedilnik«.

Pomembna pa je še ena stvar – aktualnost. Če gledam fotografijo jedilnika, objavljeno pred dvema letoma, ne vem, ali jed še vedno ponujate in ali cena še vedno velja. Če je jedilnik aktualen, naj bo to tudi jasno razvidno.

4/6 Kako je to lahko urejeno?

Dober slovenski primer je Restavracija CUBO v Ljubljani. Na njihovi spletni strani obiskovalca čaka celoten jedilni list, razdeljen na kategorije, pri jedeh pa so neposredno navedene tudi cene. Na isti strani so jasno vidni naslov, telefonska številka in delovni čas.

Podobno ima The Restaurant Ljubljana jedilni list objavljen neposredno na spletni strani. Ponudba je razdeljena na hladne in tople predjedi, testenine in rižote, glavne jedi, ponudbo z žerjavice, solate in sladice. Pri posameznih jedeh so navedene cene, zato obiskovalec še pred prihodom precej natančno ve, kaj lahko pričakuje.

Zanimiv primer je tudi Gostilna Weiss, kjer so naredili jasno ločitev za večerno oziroma à la carte ponudbo. Na spletni strani je neposredno navedeno, kdaj je à la carte meni na voljo, pod tem pa sledi ponudba jedi s cenami.

Nobena od teh rešitev tehnološko ni nič posebnega. In ravno to je bistvo. Gostinec ne potrebuje nujno nove spletne strani, posebne aplikacije ali zapletenega sistema. Potrebuje predvsem urejene in aktualne informacije na kanalih, ki jih njegovi gostje že uporabljajo.

5/6 Ne skrivajte ponudbe pred človekom, ki vas že išče

V marketingu veliko časa in denarja porabimo za to, da bi ljudje izvedeli za naše podjetje. Objavljamo na družbenih omrežjih, snemamo videe, fotografiramo hrano in plačujemo oglase.

Potem pa pride človek, ki nas dejansko išče in želi pri nas zapraviti denar, pa ne najde ponudbe. Pri lokalnem gostincu je lahko dobro urejen digitalni nastop zelo preprost. Google Business Profile naj mi pove, kje ste, kdaj ste odprti in me usmeri do ponudbe. Instagram in Facebook naj mi pokažeta hrano, ambient in dogajanje, jedilnik pa naj bo pripet, objavljen kot carousel ali shranjen med izpostavljenimi zgodbami. Spletna stran pa je lahko osrednje mesto (ne pa edino), kjer najdem celotno ponudbo.

6/6 Zaključek iz Principa

Ni bistveno, katero od teh možnosti izberete. Bistveno je, da človek, ki vas že išče, hitro najde odgovor na vprašanje: Kaj lahko danes pri vas jem? Če moram zaradi tega poklicati po telefonu, smo leta 2026 nekje zgrešili.

Kdo in kaj obiskuje vašo spletno stran

Princip 1/7 – Google analika je del zgodbe

Ko lastnik spletne strani odpre Google Analytics, običajno najprej pogleda eno številko – koliko ljudi je obiskalo njegovo spletno stran. To je že vrsto let eden najpomembnejših kazalnikov uspešnosti spletne strani. Več obiskovalcev pogosto pomeni več priložnosti za povpraševanja, prodajo ali predstavitev podjetja.

 

Princip 2/7 Google Analytics ne vidi vsega

 Toda internet se spreminja. Vedno več ljudi namreč do informacij ne prihaja več tako, da odprejo Google, kliknejo povezavo in obiščejo spletno stran. Namesto tega vprašanje postavijo orodjem umetne inteligence, kot so ChatGPT, Claude, Perplexity in podobni pomočniki. Na prvi pogled se zdi, da se ni zgodilo nič posebnega. Uporabnik je prejel odgovor. V ozadju pa se dogaja nekaj zanimivega.

Da lahko umetna inteligenca pripravi kakovosten odgovor, pogosto najprej pregleda vsebine na različnih spletnih straneh. To pomeni, da je vaša spletna stran morda sodelovala pri pripravi odgovora, čeprav je uporabnik nikoli ni obiskal.

 

Princip – 3/7  Vašo spletno stran ne obiskujejo samo ljudje

In prav tukaj se začne spreminjati pogled na spletno analitiko. Ni več pomembno le, koliko ljudi pride na spletno stran. Dolga leta smo uspešnost spletnih strani ocenjevali predvsem po številu obiskovalcev oseb.Danes pa se odpira novo vprašanje. Kolikokrat je vašo spletno stran obiskala umetna inteligenca?

To niso obiski ljudi, temveč posebni programi – AI crawlerji –, ki pregledujejo spletne vsebine in jih uporabljajo pri pripravi odgovorov uporabnikom. Za večino podjetij je to še vedno precej neznan pojem, vendar bo njegova vloga v prihodnjih letih skoraj zagotovo rasla.

 

Princip 4/7  – Orodja umetne inteligence namesto Googla iskanja

Če vse več uporabnikov išče informacije s pomočjo umetne inteligence, potem postaja pomembno tudi, ali AI sistemi poznajo in uporabljajo vsebine z vaše spletne strani.

Zakaj tega v Google Analytics ne vidimo? Google Analytics je odlično orodje za spremljanje obiskovalcev. Pove nam, koliko ljudi je obiskalo spletno stran, od kod prihajajo, koliko časa so ostali in katere vsebine jih zanimajo. Ne pokaže pa celotne slike.

Obiski sistemov umetne inteligence se v takšni analitiki praviloma ne prikažejo. Ti sistemi delujejo drugače kot običajni obiskovalci, zato njihovih obiskov Google Analytics večinoma ne beleži. To pa ne pomeni, da jih ni. Pomeni le, da jih iščemo na napačnem mestu. Nova metrika prihodnosti?

 

Princip 5/7 – Umetna inteligenca uporablja vašo vsebino

Kolikokrat je mojo vsebino uporabila umetna inteligenca? Na to vprašanje danes še nimamo enostavnega odgovora. Vemo pa, da sistemi umetne inteligence vse pogosteje pregledujejo spletne strani, da lahko uporabnikom ponudijo kakovostne odgovore. Zato bo razumevanje njihove aktivnosti verjetno postajalo vse pomembnejši del spremljanja spletne prisotnosti.

 

Princip 6/7 – Google Analytics ne vidi AI.

Google Analytics ni bil zasnovan za obdobje, v katerem umetna inteligenca postaja posrednik med uporabnikom in spletno stranjo.

To ne pomeni, da je Google Analytics zastarel. Nikakor ne. Če želite spremljati uspešnost oglaševanja, prodajo, povpraševanja ali vedenje obiskovalcev, je Google Analytics še vedno eno najpomembnejših orodij. 

Vendar pa ni več edino. Ob njem postaja smiselno pogledati tudi podatke, ki pokažejo, kako pogosto vašo spletno stran obiskujejo različni sistemi umetne inteligence. Ne zato, ker bi to že danes neposredno prinašalo več prodaje, temveč zato, ker nam takšni podatki razkrivajo, kako se spreminja način iskanja informacij na spletu. In če nam v Google Analitiki pada število obiskov na strani, še ne pomeni, da stran ni odigrala svoje vloge pri podajanju relevantne vsebine. 

Slika: Primer zaslona orodja cPanel AWStats, kjer je prikazan segment, namenjen izključno različnim »strojnim« obiskom. Tako kot nam Google Analytics ponuja podatke o obiskih ljudi, so tukaj zabeleženi vsi obiski crawlerjev.

 

Princip 7/7 – Vaša spletna stran ni namenjena samo ljudem

Ključna sprememba prav ta, da spletne strani niso več namenjene samo ljudem. Vedno pogosteje jih berejo tudi sistemi umetne inteligence, ki nato informacije posredujejo naprej svojim uporabnikom. Zato bo v prihodnje verjetno manj pomembno vprašanje, ali imamo več obiskovalcev kot lani, in bolj pomembno vprašanje, na kakšen način ljudje sploh prihajajo do naših vsebin. To je sprememba, o kateri se danes še razmeroma malo govori.

 

Zaključek iz Principa

Ideja tega zapisa je bila torej ta, da poleg Google Analytics uporabljate še druga orodja, ki vam bodo dala uvid v svet orodij umetne inteligence. Tudi ta obiskujejo vašo spletno stran in jih je nujno potrebno upoštevati pri vrednotenju uspešnosti vaše strani. Katera orodja točno, pa bo vedel vaš najbližji strokovnjak za digitalni marketing.

 

Viri:
https://www.lightsite.ai/blog/gptbot-vs-google-analytics-how-to-track-ai-crawlers

https://support.google.com/analytics/answer/9888366?hl=en-EN

KAJ JE FOMO IN ZAKAJ JE POMEBEN

FOMO v digitalnem marketingu: kako občutek zamujene priložnosti vpliva na vaše odločitve (in prodajo)

FOMO (ang. Fear of Missing Out) ali strah pred zamujenimi priložnostmi je danes eden ključnih psiholoških sprožilcev v digitalnem okolju. Gre za občutek, da bomo nekaj pomembnega zamudili – dobro ponudbo, omejeno akcijo ali priložnost, ki je na voljo le kratek čas. Na spletnih straneh in v digitalnem marketingu ima FOMO pomembno vlogo, saj neposredno vpliva na vedenje uporabnikov in njihove odločitve.

 

Kaj je FOMO in zakaj deluje?

FOMO temelji na osnovni človeški psihologiji. Ljudje ne želimo zamuditi priložnosti, še posebej, če imamo občutek, da jo bodo izkoristili drugi. Ta občutek se še okrepi v digitalnem okolju, kjer smo nenehno izpostavljeni informacijam o akcijah, popustih in omejenih ponudbah.

Na spletnih straneh se FOMO pogosto uporablja z elementi, kot so:

• časovno omejene ponudbe (npr. “samo danes”),
• omejena zaloga (“na voljo še 3 kosi”),
• prikaz aktivnosti drugih uporabnikov (“ravno kupljeno”),
• ekskluzivne ponudbe za omejeno skupino uporabnikov.

Takšni elementi ustvarjajo občutek nujnosti in spodbujajo hitrejše odločitve.

 

FOMO kot prodajni in SEO element

FOMO ni samo prodajni trik – je tudi pomemben del optimizacije spletne strani (SEO). Zakaj?

Ker:

• povečuje čas zadrževanja uporabnika na strani,
• zmanjšuje stopnjo odboja (bounce rate),
• povečuje konverzije,
• spodbuja večjo interakcijo z vsebino.

Iskalniki, kot je Google, upoštevajo vedenje uporabnikov kot enega izmed signalov kakovosti spletne strani. Če uporabniki ostanejo dlje in pogosteje opravijo akcijo (nakup, povpraševanje), to pozitivno vpliva na uvrstitev strani v rezultatih iskanja.

 

Primeri uporabe FOMO na spletni strani

Na dobro optimizirani spletni strani lahko FOMO uporabite premišljeno in učinkovito:

• Akcijske pasice: “Ponudba velja do nedelje”
• Števci časa: odštevanje do konca akcije
• Omejena zaloga: prikaz realnega stanja izdelkov
• Social proof: prikaz zadnjih nakupov ali ocen
• Ekskluzivnost: dostop do posebnih ponudb samo za prijavljene uporabnike

Ključno je, da so ti elementi resnični in verodostojni – uporabniki hitro prepoznajo manipulacijo.

 

Napake pri uporabi FOMO

Čeprav je FOMO izjemno učinkovit, lahko nepravilna uporaba povzroči ravno nasproten učinek:

• lažno prikazovanje omejene zaloge,
• nenehne “zadnje priložnosti”, ki se nikoli ne končajo,
• pretirana agresivnost (preveč popup oken),
• zavajajoče informacije.

 

Tak pristop zmanjšuje zaupanje in dolgoročno škoduje blagovni znamki.

Kako FOMO vključiti v strategijo spletne strani?

 

Za učinkovito uporabo FOMO na spletni strani je pomembno:

• da ga vključite kot del širše marketinške strategije,
• da ga kombinirate z jasno in kakovostno vsebino,
• da uporabniku ponudite resnično vrednost,
• da ohranite transparentnost in kredibilnost.

FOMO naj ne bo sam sebi namen, ampak podpora odločitvi uporabnika.

FOMO je močno orodje, ki lahko bistveno poveča učinkovitost spletne strani. Ko je uporabljen premišljeno in iskreno, pomaga uporabniku sprejeti odločitev hitreje in z več zaupanja.

Na spletni strani Princip verjamemo, da uspešna spletna rešitev ni le vizualno dovršena, temveč tudi strateško zasnovana. FOMO je le eden izmed elementov, ki – ob pravilni uporabi – prispeva k boljšim rezultatom in večji uspešnosti vaše spletne prisotnosti.

IZDELAVA SPLETNE STRANI Z AI

Veliko je govora o tem, da lahko danes spletno stran naredimo skoraj v celoti z umetno inteligenco. A kje je meja med obljubami in realnostjo? V zapisu preverjam, do katere mere AI dejansko pomaga pri izdelavi spletnih strani – in kje se stvari še vedno ustavijo.

Tukaj pa je video, kjer je Steve testiral različna orodja, ki naj bi delovala kot izključno AI kreiranje spletnih strani. Pa se, kot boste videli v samem zapisu, izkaže, da vseeno ni tako, kot pravi marketing.

VARNA UPORABA FACEBOOK IN INSTAGRAM PROFILA

Hišni sejem: kaj, kdaj, zakaj 

 

V tem zapisu bom skušal sam sebi in tudi vam, ki to berete, obrazložit, kaj je hišni sejem, kdaj oziroma v katerem primeru je hišni sejem prava izbira in zakaj bi se podjetnik odločil, da bo organiziral hišni sejem.

Sem pa opazil, da nekatere podjetja mešajo pojem hišni sejem in pa pojem dan odprtih vrat. Razlika med njima je v nadaljevanju – tukaj je povezava do odseka.

Hišni sejmi, kot jih poznamo danes, so del širše zgodovine sejmov in dogodkov. Že od nekdaj je bil njihov namen predstavitev izdelkov, trgovanje in vzpostavljanje poslovnih odnosov. Tradicionalni sejmi so obstajali že stoletja, vendar je koncept hišnega sejma kot dogodka, ki ga organizira samo eno podjetje, bolj sodoben marketinški prijem, ki se je razvil v 20. stoletju.

Izračunaj svoj minimalni vložek v marketing

Osnovna logika sledi konceptu, da je uveljavljeno podjetje minimalni znesek za marketing 2% letnega prometa.

Globalna zgodovina hišnih sejmov

Natančnega podatka o prvem hišnem sejmu na globalni ravni ni enostavno določiti, saj so bila podjetja skozi zgodovino vseskozi usmerjena za predstavitev svojih izdelkov svojim strankam. Bolj formalizirani obliki hišni sejmi postanejo priljubljeni v drugi polovici 20. stoletja. Tako so podjetja začela razvijati bolj neposredne načine trženja in vzpostavljanja odnosov s svojimi strankami in poslovnimi partnerji.

 

Razvoj koncepta hišnega sejma

Industrijska revolucija (19. stoletje): Razvoj masovne proizvodnje in širitev trgovine sta spodbudila rast različnih poslovnih dogodkov. Vendar je bil fokus na velikih, splošnih sejmih, ki so združevali številna podjetja.

Po drugi svetovni vojni (20. stoletje): Rast globalnih korporacij, razvoj tržnih strategij in potreba po personaliziranih poslovnih dogodkih je privedla do bolj individualiziranih pristopov. Podjetja so začela prirejati manjše, bolj usmerjene dogodke za izbrane skupine kupcev in partnerjev.

1970-ta in 1980-ta: Večja podjetja v sektorjih, kot so tehnologija, avtomobilska industrija, in moda, so začela organizirati lastne sejme kot del marketinga in predstavitev novosti.

Ni enostavno določit podjetje, za katerega bi lahko trdili, da je organiziralo prvi hišni sejem na globalni ravni. Zelo verjetno so ta trend prva uvedla podjetja v ZDA ali Zahodni Evropi, zlasti visokotehnološka in proizvodnja podjetja.

 

Prvi hišni sejmi v Sloveniji

Podobno kot na globalni ravni je tudi v Sloveniji težko določiti točno podjetje, ki bi izvedlo prvi hišni sejem. Vendar pa se koncept hišnih sejmov pri nas pojavlja predvsem po osamosvojitvi v 1990-ih letih, ko se je začela močna industrializacija, integracija v mednarodne trge in razvoj sodobnega marketinga.

 

Možni začetki v Sloveniji:

V devetdesetih: V tem času so slovenska podjetja, zlasti v tehnoloških, proizvodnih in storitvenih sektorjih, začela izvajati hišne sejme kot način povezovanja s kupci in partnerji.

Podjetja, kot so Gorenje, Krka in druga večja podjetja v Sloveniji, so bila med prvimi, ki so začela organizirati takšne dogodke. Prav tako so tudi manjša podjetja v specializiranih industrijah, kot so IT, avtomobilska industrija in farmacija, sledila temu zgledu.

Na žalost ni jasne in natančne meni dostopne informacije o tem, katero podjetje v Sloveniji je organiziralo prvi hišni sejem. Kot že rečeno, z veliko verjetnostjo se je to zgodilo v začetku 1990-ih let, ko so slovenska podjetja začela aktivno tekmovati na mednarodnih trgih.

 

Razlika med hišnim sejmom in klasičnim sejmom

Definirana razlika med hišnim sejmom in običajnim sejmom se odraža predvsem v obsegu, namenu, ciljni publiki in organizaciji. Opazil sem, da so, sklepam, zaradi tržnih vzvodov, nekatera podjetja dan odprtih vrat poimenovala kar hišni sejem. Pa je to dvoje isto?

Obe vrsti sejmov sta namenjeni predstavitvi izdelkov in storitev ter vzpostavljanju poslovnih odnosov. Se pa v številnih ključnih vidikih razlikujeta:

 

1. Organizator:

Podjetje, ki v svojih prostorih gosti hišni sejem, je praviloma tudi organizator. Dogodek priredi samo za svoje izdelke, storitve ali novosti. Vsi poudarki so na promociji enega podjetja.

Običajni sejem pa organizira sejmišče, specializirane organizacije ali združenja, kjer sodeluje več različnih podjetij iz določene panoge, regije ali tržnega segmenta.

 

2. Obseg in velikost:

Hišni sejem je manjši dogodek, osredotočen na eno podjetje. Obiskovalcev je manj, običajno so to poslovni partnerji, kupci, zaposleni ali povabljeni strokovnjaki.

Običajni sejem pa se odvija v obliki večji dogodek, ki vključuje številne razstavljavce. Lahko privabi večje število obiskovalcev, vključno s širšo javnostjo in predstavniki različnih podjetij iz industrije.

 

3. Ciljna publika:

Ciljna publika hišnega sejma je praviloma, v primerjavi z običajnim sejmom, bistveno ožja – predvsem izbrani gostje, kot so ključni kupci, poslovni partnerji, distributerji, potencialne stranke, včasih tudi zaposleni ali novinarji. Obisk je običajno na povabilo.

Klasični sejem je namenjen širši javnosti. Obiščejo ga lahko vsi, ki jih zanimajo izdelki ali storitve v določenem sektorju. Obiskovalci so lahko tako podjetja kot individualne stranke oziroma splošna javnost.

 

4. Namen in cilj:

Pri hišnem sejmu je namen krepitev vezi s ključnimi partnerji, predstavitvi novosti in prilagajanju potrebam specifične ciljne skupine. Namen je bolj oseben in usmerjen v neposredno krepitev poslovnih odnosov.

Dočim je klasična oblika sejma namenjen širši promociji, mreženju, pridobivanju novih stikov, trženju izdelkov in storitev širšemu krogu potencialnih strank. V marketinškem kontekstu je večji poudarek je na tekmovalnosti in diferenciaciji med različnimi razstavljavci.

 

5. Promocija in medijska pokritost:

Medijska pokritost hišnega sejma je logično manjša. Promocija je bolj interna in ciljno usmerjena na povabljene goste. Medijska pokritost je lahko omejena, saj dogodek praviloma ni odprt za širšo javnost.

Povsem drugače pa je pri klasičnem sejmu, za katerega pogosto poteka široka medijska kampanja, saj organizatorji želijo privabiti čim več obiskovalcev. Dogodek je namenjen širši promociji in pogosto dobiva večjo medijsko pozornost.

 

6. Stroški in logistika:

Če primerjamo hišni sejem in pa klasični sejem, je razlika tudi na področju stroškov in logistike. Pri hišnem sejmu gre za manjši obseg dogodka običajno pomeni nižje stroške za organizatorja, saj je dogodek bolj usmerjen v specifično publiko. Logistične zahteve so manjše, saj gre za enega razstavljavca.

Običajni sejem pa zahteva večje logistične in finančne vire, saj se prireja za več razstavljavcev in obiskovalcev. Podjetja morajo običajno plačati za prostor in infrastrukturo na sejmu.

 

7. Tekmovalnost:

Dogodek v obliki hišnega sejma, organizira le eno podjetje, ki lahko v celoti nadzoruje dogajanje in predstavitve, zato je jasno da tukaj elementa tekmovalnosti ni. 

Dočim, ko je več podjetij iz iste panoge na istem mestu, ob istem času in se poteguje za pozornost obiskovalcev, pa seveda lahko pričakujemo tekmovalnost. Prisotna je torej konkurenca in zato se podjetja med seboj primerjajo in poskušajo izstopati.

 

8. Trajanje:

Dogodek v obliki hišnega sejma običajno traja krajši čas – od nekaj ur do enega ali dveh dni, saj je cilj doseči izbrano publiko.

Običajni sejem traja več dni (včasih tudi teden ali več), da privabi čim več obiskovalcev in podjetjem omogoči obsežno predstavitev.

 

Zaključek

Hišni sejem je bolj ciljno usmerjen in prilagojen specifičnemu občinstvu, z namenom poglobljenega sodelovanja in predstavitve podjetja. Običajni sejem pa je širše zasnovan dogodek, namenjen promociji celotne industrije ali sektorja, z večjo konkurenco in širšim dosegom.

Imam kar nekaj kilometrine z raznimi poslovnimi dogodki, zato v svoje delo vključujem tudi svetovanje na področju marketinga za potrebe sejemske prezentacije in samega nastopa na sejmu. Torej od promocije pred in po dogodku ter pomoč pri sami organizaciji nastopa na sejmu. Do izrisa postavitve sejemskega prostora, grafike in oblikovanja tiskovin (katalogi, brošure, vizitke, letaki)

 

Nekaj hišnih sejmov v Sloveniji leta 2024: 

https://hisni-sejem.ream.si/

https://sejem.orodje-zabjek.si/

https://maxon-klima.si/hisni-sejem-2024/

https://moto-nautika.com/blog/moto/novice/hisni-sejem-plovil-2024-v-prodajnem-salonu-moto-nautike/

https://www.jungheinrich.si/o-nas/novinarsko-sredi%C5%A1%C4%8De/dogodki/

https://www.marex.si/2024/08/02/dan-odprtih-vrat-2024/

https://www.adria-center.si/novice/hisni-sejem/

https://www.btc-city.com/sl/ljubljana/zakladnica-idej/%C4%8Dlanek/vitapur-hisni-sejem-202403

https://dolenjskilist.svet24.si/2024/05/24/289063/novice/novice_splosno/odmeven_hisni_sejem/

https://www.facebook.com/halderslovenija/photos/-vabljeni-na-hi%C5%A1ni-sejem-halder-slovenija-dru%C5%BEili-se-bomo-11-septembra-od-10-ure/

https://enavtika.si/sl/novice/9321-vabljeni-na-hisni-sejem-plovil-2024-v-salon-moto-nautike

https://rikoribnica.com/hisni-sejem-pocistimo-pred-vasim-pragom/

https://www.inotherm.si/koledar-sejmov/

https://www.okna-satler.si/novice/ID/77/Hisni-sejem-276–2962024

https://kronoterm.com/kronoterm-hisni-sejem-2024-zakljucen-z-izjemnim-uspehom/