Hišni sejem: kaj, kdaj, zakaj
V tem zapisu bom skušal sam sebi in tudi vam, ki to berete, obrazložit, kaj je hišni sejem, kdaj oziroma v katerem primeru je hišni sejem prava izbira in zakaj bi se podjetnik odločil, da bo organiziral hišni sejem.
Sem pa opazil, da nekatere podjetja mešajo pojem hišni sejem in pa pojem dan odprtih vrat. Razlika med njima je v nadaljevanju – tukaj je povezava do odseka.
Hišni sejmi, kot jih poznamo danes, so del širše zgodovine sejmov in dogodkov. Že od nekdaj je bil njihov namen predstavitev izdelkov, trgovanje in vzpostavljanje poslovnih odnosov. Tradicionalni sejmi so obstajali že stoletja, vendar je koncept hišnega sejma kot dogodka, ki ga organizira samo eno podjetje, bolj sodoben marketinški prijem, ki se je razvil v 20. stoletju.
Kdaj oziroma v katerem primeru je hišni sejem dobra izbira?
V osnovi je hišni sejem pogojen s tem, da imate temu primerne poslovne prostore. Torej, da lahko svoje ključne kupce povabite v podjetje in jim s ponosom predstavite svoje prostore in procese. Če tega pogoja nimate, je za vas klasična oblika predstavitve na sejmu odlična opcija.
Zakaj bi se podjetnik odločil, da bo organiziral hišni sejem
Dober razlog je, da imate lepe, nove poslovne prostore ali proizvodnjo in jo želite predstaviti tudi svojim partnerjem, kupcem in potencialnim strankam. Razlog pa je lahko povsem tehnične narava, saj obstaja možnost, da stvari, ki bi jih želeli predstaviti, preprosto ne morete ustrezno prezentirati na klasičnem sejmu. Ali pa zaradi same logistike ne morete zadeve dostaviti na sejemski prostor in je zato povsem logično, da priredite hišni sejem.
Kaj je razlika med hišnim sejmom in dnevom odprtih vrat
Hišni sejem je namenjen ozki ciljni publiki in je usmerjen v točno določen segment kupcev in predstavitve. Dočim je dan odprtih vrat namenjen splošni javnosti. Na dan odprtih vrat ne vabite nikogar posebej, na hišni sejem, pa imajo dostop samo povabljeni ključni kupci, partnerji in potencialne stranke. Hišni sejem je torej ekskluzivni dogodek brez splošne javnosti.
Globalna zgodovina hišnih sejmov
Natančnega podatka o prvem hišnem sejmu na globalni ravni ni enostavno določiti, saj so bila podjetja skozi zgodovino vseskozi usmerjena za predstavitev svojih izdelkov svojim strankam. Bolj formalizirani obliki hišni sejmi postanejo priljubljeni v drugi polovici 20. stoletja. Tako so podjetja začela razvijati bolj neposredne načine trženja in vzpostavljanja odnosov s svojimi strankami in poslovnimi partnerji.
Razvoj koncepta hišnega sejma
Industrijska revolucija (19. stoletje): Razvoj masovne proizvodnje in širitev trgovine sta spodbudila rast različnih poslovnih dogodkov. Vendar je bil fokus na velikih, splošnih sejmih, ki so združevali številna podjetja.
Po drugi svetovni vojni (20. stoletje): Rast globalnih korporacij, razvoj tržnih strategij in potreba po personaliziranih poslovnih dogodkih je privedla do bolj individualiziranih pristopov. Podjetja so začela prirejati manjše, bolj usmerjene dogodke za izbrane skupine kupcev in partnerjev.
1970-ta in 1980-ta: Večja podjetja v sektorjih, kot so tehnologija, avtomobilska industrija, in moda, so začela organizirati lastne sejme kot del marketinga in predstavitev novosti.
Ni enostavno določit podjetje, za katerega bi lahko trdili, da je organiziralo prvi hišni sejem na globalni ravni. Zelo verjetno so ta trend prva uvedla podjetja v ZDA ali Zahodni Evropi, zlasti visokotehnološka in proizvodnja podjetja.
Prvi hišni sejmi v Sloveniji
Podobno kot na globalni ravni je tudi v Sloveniji težko določiti točno podjetje, ki bi izvedlo prvi hišni sejem. Vendar pa se koncept hišnih sejmov pri nas pojavlja predvsem po osamosvojitvi v 1990-ih letih, ko se je začela močna industrializacija, integracija v mednarodne trge in razvoj sodobnega marketinga.
Možni začetki v Sloveniji:
V devetdesetih: V tem času so slovenska podjetja, zlasti v tehnoloških, proizvodnih in storitvenih sektorjih, začela izvajati hišne sejme kot način povezovanja s kupci in partnerji.
Podjetja, kot so Gorenje, Krka in druga večja podjetja v Sloveniji, so bila med prvimi, ki so začela organizirati takšne dogodke. Prav tako so tudi manjša podjetja v specializiranih industrijah, kot so IT, avtomobilska industrija in farmacija, sledila temu zgledu.
Na žalost ni jasne in natančne meni dostopne informacije o tem, katero podjetje v Sloveniji je organiziralo prvi hišni sejem. Kot že rečeno, z veliko verjetnostjo se je to zgodilo v začetku 1990-ih let, ko so slovenska podjetja začela aktivno tekmovati na mednarodnih trgih.
Razlika med hišnim sejmom in klasičnim sejmom
Definirana razlika med hišnim sejmom in običajnim sejmom se odraža predvsem v obsegu, namenu, ciljni publiki in organizaciji. Opazil sem, da so, sklepam, zaradi tržnih vzvodov, nekatera podjetja dan odprtih vrat poimenovala kar hišni sejem. Pa je to dvoje isto?
Obe vrsti sejmov sta namenjeni predstavitvi izdelkov in storitev ter vzpostavljanju poslovnih odnosov. Se pa v številnih ključnih vidikih razlikujeta:
1. Organizator:
Podjetje, ki v svojih prostorih gosti hišni sejem, je praviloma tudi organizator. Dogodek priredi samo za svoje izdelke, storitve ali novosti. Vsi poudarki so na promociji enega podjetja.
Običajni sejem pa organizira sejmišče, specializirane organizacije ali združenja, kjer sodeluje več različnih podjetij iz določene panoge, regije ali tržnega segmenta.
2. Obseg in velikost:
Hišni sejem je manjši dogodek, osredotočen na eno podjetje. Obiskovalcev je manj, običajno so to poslovni partnerji, kupci, zaposleni ali povabljeni strokovnjaki.
Običajni sejem pa se odvija v obliki večji dogodek, ki vključuje številne razstavljavce. Lahko privabi večje število obiskovalcev, vključno s širšo javnostjo in predstavniki različnih podjetij iz industrije.
3. Ciljna publika:
Ciljna publika hišnega sejma je praviloma, v primerjavi z običajnim sejmom, bistveno ožja – predvsem izbrani gostje, kot so ključni kupci, poslovni partnerji, distributerji, potencialne stranke, včasih tudi zaposleni ali novinarji. Obisk je običajno na povabilo.
Klasični sejem je namenjen širši javnosti. Obiščejo ga lahko vsi, ki jih zanimajo izdelki ali storitve v določenem sektorju. Obiskovalci so lahko tako podjetja kot individualne stranke oziroma splošna javnost.
4. Namen in cilj:
Pri hišnem sejmu je namen krepitev vezi s ključnimi partnerji, predstavitvi novosti in prilagajanju potrebam specifične ciljne skupine. Namen je bolj oseben in usmerjen v neposredno krepitev poslovnih odnosov.
Dočim je klasična oblika sejma namenjen širši promociji, mreženju, pridobivanju novih stikov, trženju izdelkov in storitev širšemu krogu potencialnih strank. V marketinškem kontekstu je večji poudarek je na tekmovalnosti in diferenciaciji med različnimi razstavljavci.
5. Promocija in medijska pokritost:
Medijska pokritost hišnega sejma je logično manjša. Promocija je bolj interna in ciljno usmerjena na povabljene goste. Medijska pokritost je lahko omejena, saj dogodek praviloma ni odprt za širšo javnost.
Povsem drugače pa je pri klasičnem sejmu, za katerega pogosto poteka široka medijska kampanja, saj organizatorji želijo privabiti čim več obiskovalcev. Dogodek je namenjen širši promociji in pogosto dobiva večjo medijsko pozornost.
6. Stroški in logistika:
Če primerjamo hišni sejem in pa klasični sejem, je razlika tudi na področju stroškov in logistike. Pri hišnem sejmu gre za manjši obseg dogodka običajno pomeni nižje stroške za organizatorja, saj je dogodek bolj usmerjen v specifično publiko. Logistične zahteve so manjše, saj gre za enega razstavljavca.
Običajni sejem pa zahteva večje logistične in finančne vire, saj se prireja za več razstavljavcev in obiskovalcev. Podjetja morajo običajno plačati za prostor in infrastrukturo na sejmu.
7. Tekmovalnost:
Dogodek v obliki hišnega sejma, organizira le eno podjetje, ki lahko v celoti nadzoruje dogajanje in predstavitve, zato je jasno da tukaj elementa tekmovalnosti ni.
Dočim, ko je več podjetij iz iste panoge na istem mestu, ob istem času in se poteguje za pozornost obiskovalcev, pa seveda lahko pričakujemo tekmovalnost. Prisotna je torej konkurenca in zato se podjetja med seboj primerjajo in poskušajo izstopati.
8. Trajanje:
Dogodek v obliki hišnega sejma običajno traja krajši čas – od nekaj ur do enega ali dveh dni, saj je cilj doseči izbrano publiko.
Običajni sejem traja več dni (včasih tudi teden ali več), da privabi čim več obiskovalcev in podjetjem omogoči obsežno predstavitev.
Zaključek
Hišni sejem je bolj ciljno usmerjen in prilagojen specifičnemu občinstvu, z namenom poglobljenega sodelovanja in predstavitve podjetja. Običajni sejem pa je širše zasnovan dogodek, namenjen promociji celotne industrije ali sektorja, z večjo konkurenco in širšim dosegom.
Imam kar nekaj kilometrine z raznimi poslovnimi dogodki, zato v svoje delo vključujem tudi svetovanje na področju marketinga za potrebe sejemske prezentacije in samega nastopa na sejmu. Torej od promocije pred in po dogodku ter pomoč pri sami organizaciji nastopa na sejmu. Do izrisa postavitve sejemskega prostora, grafike in oblikovanja tiskovin (katalogi, brošure, vizitke, letaki)
Nekaj hišnih sejmov v Sloveniji leta 2024:
https://sejem.orodje-zabjek.si/
https://maxon-klima.si/hisni-sejem-2024/
https://moto-nautika.com/blog/moto/novice/hisni-sejem-plovil-2024-v-prodajnem-salonu-moto-nautike/
https://www.jungheinrich.si/o-nas/novinarsko-sredi%C5%A1%C4%8De/dogodki/
https://www.marex.si/2024/08/02/dan-odprtih-vrat-2024/
https://www.adria-center.si/novice/hisni-sejem/
https://www.btc-city.com/sl/ljubljana/zakladnica-idej/%C4%8Dlanek/vitapur-hisni-sejem-202403
https://dolenjskilist.svet24.si/2024/05/24/289063/novice/novice_splosno/odmeven_hisni_sejem/
https://enavtika.si/sl/novice/9321-vabljeni-na-hisni-sejem-plovil-2024-v-salon-moto-nautike
https://rikoribnica.com/hisni-sejem-pocistimo-pred-vasim-pragom/
https://www.inotherm.si/koledar-sejmov/
https://www.okna-satler.si/novice/ID/77/Hisni-sejem-276–2962024
https://kronoterm.com/kronoterm-hisni-sejem-2024-zakljucen-z-izjemnim-uspehom/
